"Nevrofiziologija vedenja (program Biološke fakultete)" - tečaj 9640 rubljev. iz MSU, usposabljanje 15 tednov. (4 meseci), datum: 6. december 2023.
Miscellanea / / December 06, 2023
Tečaj daje idejo o dogodkih, ki se vsako sekundo zgodijo v našem živčnem sistemu, in zagotavlja ključne vidike človeško vedenje: učenje in oblikovanje spomina, manifestacije bioloških potreb, razmišljanje, čutila in pogonski sistemi. Predlagani materiali so logično nadaljevanje predmeta "Fiziologija osrednjega živčnega sistema", lahko pa se obravnavajo tudi kot samostojen sklop znanstvenih spoznanj o delovanju možganov. Predmet vključuje informacije o sodobnih metodah preučevanja centralnega živčnega sistema; informacije, ki označujejo njegovo delo na različnih ravneh organizacije (sinaptične, celične, nevronske mreže, jedra in trakti). Pri tečaju bodo študenti spoznali prispevek nevronov, nevrotransmiterjev in različnih predelov možganov k delovanju čutil in prepoznavanju čutnih slik; oblikovanje kratkoročnega in dolgoročnega spomina; delovanje in medsebojno tekmovanje centrov bioloških potreb; organizacija motoričnih dejanj različnih stopenj kompleksnosti.
Doktor bioloških znanosti, profesor
Položaj: profesor, Oddelek za fiziologijo človeka in živali, Biološka fakulteta, Moskovska državna univerza Lomonosov
Tema 1. Glavni funkcionalni bloki človeških možganov (potrebe, spomin, odločanje, gibanje itd.). Splošni principi delovanja senzoričnih sistemov: kodiranje količine in kakovosti, aktualni odnosi, algoritmi za obdelavo signalov v centralnem živčnem sistemu.
Tema 2. Možgani in senzorični sistemi: vid. Oko, fotoreceptorji (paličice, čepnice) in mrežnica. Analiza vidnih informacij v centralnem živčnem sistemu: prepoznavanje vzorcev različnih stopenj kompleksnosti. Binokularni vid. Vizualna protetika.
Tema 3. Možgani in senzorični sistemi: sluh in ravnotežje. Receptorji za lase notranjega ušesa. Načela delovanja vestibularnega aparata. Srednje uho, polž in slušni centri možganov. Prepoznavanje govora in glasbe. Slušna protetika.
Tema 4. Možgani in senzorični sistemi: okus in vonj. Raznolikost okušalnih brbončic in njihove funkcije. Območja okušanja centralnega živčnega sistema. Raznolikost vohalnih receptorjev. Voh v možganih. Holistična podoba okusa: prispevek vonja in kožne občutljivosti.
Tema 5. Možgani in senzorični sistemi: občutljivost na bolečino. Bolečina kot reakcija na poškodbe celic in tkiv. Prenos bolečine v centralni živčni sistem. Sistemi za nadzor bolečine; narkotični in nenarkotični analgetiki. Bolečina in stres. Patologija bolečine.
Tema 6. Možgani in potrebe: radovednost, svoboda, veselje do gibanja. Pomen novih informacij za organizacijo vedenja. Raziskovanje motivacijskih centrov: od srednjih možganov do možganske skorje in govornega modela zunanjega sveta.
Tema 7. Možgani in potrebe: samoohranitev, obramba ozemlja, želja po vodenju. Vloga amigdale. Konkurenca med pasivnimi (»strah«) in aktivnimi (»agresija«) obrambnimi programi. Agresija kot univerzalna reakcija na konflikt interesov.
Tema 8. Možgani in potrebe: motorično posnemanje in empatija. Odkritje zrcalnih nevronov. Posnemanje motoričnih programov in vedenjskih algoritmov kot osnova za prenos kulturnih veščin. Čustveno posnemanje, empatija.
Tema 9. Možgani in spomin: asociativno in neasociativno učenje. Klasični pogojni refleks. Sumacija in njeni sinaptični mehanizmi. Dolgotrajno potenciranje; vlogo hipokampusa. Odtis kot posebna vrsta dolgoročnega spomina.
Tema 10. Molekularne osnove asociativnega učenja; metode njihovega raziskovanja (EEG, optogenetika). Pogojna inhibicija kot »negativno učenje«, temperamenti. Pogojni refleksi na kompleksne dražljaje; govorni sistemi možganov.
Tema 11. Možgani in gibanje: refleksi in lokomocija. Mono- in polisinaptični refleksi hrbtenjače, njihov funkcionalni pomen. Korak in tek kot glavni različici človekovega gibanja. Nadzor možganov in gibanja (tonično in fazno).
Tema 12. Možgani in gibi: prostovoljni in avtomatizirani motorični akti, piramidni sistem. Vloga premotorične in motorične skorje. Prispevek malih možganov, bazalnih ganglijev, subtalamusa, talamusa. Motorični spomin kot »inhibicija inhibicije«.