"Sodobna estetika in teorija umetnosti" - tečaj 2800 rub. iz MSU, usposabljanje 15 tednov. (4 meseci), datum: 4. december 2023.

1. Fenomenološka in postfenomenološka estetika.
Fenomenološki pristop v estetiki (M. Merleau-Ponty, J.-P. Sartre). Narava likovne podobe in problem estetskega pomena. Postfenomenološke študije v estetiki (D. Aidy). Interpretacija nepredmetne umetnosti v fenomenologiji.

2. Hermenevtična in receptivna estetika.
Hermenevtične študije v estetiki (G.G. Gadamer, M. Heidegger, R. Ingarden, V. Iser). Razumevanje in interpretacija. Vloga bralca pri oblikovanju estetskega pomena. Koncept »implicitnega« bralca. Dihotomija bralec/pomen v receptivni estetiki. Proces recepcije umetniškega dela kot generiranja pomena. Interaktivnost v estetskem dojemanju.

3. Moderna estetika in filozofija umetnosti: razmerje med teoretskimi osnovami.
Diferenciacija metodologije estetike in umetnostne zgodovine. Problem klasifikacije in sistematizacije sodobnih umetniških praks in merila za njihovo teoretsko sistematizacijo. »Lingvistični« in »vizualni« obrati v sodobni estetiki (V. Welsh, W. Mitchell). Problem percepcije sodobnega umetniškega dela in teorija "atmosfer" G. Boehme. »Vizualni obrat« v estetiki je nov metodološki pristop k interpretaciji.

4. Problem meja umetniškega dela v moderni estetiki.
Koncept odprtega dela (»opera aperta«) pri W. Eko. Principi non-finito v sodobni umetnosti. Načini odprtosti. Rizomatski značaj umetniškega dela. Razpršena slika v razumevanju R. Krauss, Zaznava-občutek J. Deleuze. Razdrobljena likovna struktura. Antinomije: točnost/netočnost, razlika/podobnost, preprostost/kompleksnost, koherenca/nekoherentnost, variabilnost/invariantnost kot sestavine sodobnega metajezika opisa. Načelo polistike, njegovo utelešenje v umetniški praksi. Slogovna igra, citat, kolaž, aluzija. Teorije sodobne glasbene avantgarde (P. Boulez, K. Stockhausen). Uporaba polistilističnih tehnik v glasbi za razširitev ekspresivnosti in dvoumnosti dela (A. Berg, D. Ligeti, A. Schnittke. Pogl. Ives). Polistilistika v sodobni nelinearni arhitekturni teoriji in praksi (pogl. Jenks, F. Gary, N. Negovati).

5. Nereprezentativne umetniške tehnike.
Simulaker. "Punctum". Imaginarno in nepredstavljivo v sodobni umetnosti. Koncepti sodobne filozofije podobe. Umetniški minimalizem v filozofski interpretaciji (J.-L. Nancy, J. Didi-Huberman, J.-L. Marion). Problem negativne mimeze, nereprezentativne umetniške tehnike.

6. Problem umetniškega medija v situaciji postmedialnosti.
Teorija medijske umetnosti. Intermedialnost in postmedialnost. Estetska izraznost novih likovnih izraznih sredstev (foto, kino, video umetnost) in njena analiza R. Bart (točka), R. Arnheim, R. Krauss (kazalo), V. Flusser, V. Benjamin, J. Baudrillard. Hibridne estetske oblike. Karnevalizacija in performativnost.

7. Mesto strukturalno-semiotskega pristopa k študiju umetnosti v sodobni estetiki.
Umetnost kot jezik in kot modelni sistem (Yu. Lotman, R. Jakobson). Ikonični in konvencionalni znaki v umetnosti (F. de Saussure). Semiologija R. Barth (Mitologije). Antieksistencialistična usmeritev strukturalizma (binarne opozicije pri K. Lévi-Strauss). Nespremenljivost struktur v umetnosti, kulturne invariante v umetnosti. Ikoničnost likovne podobe in figurativne strukture. Umetnina kot besedilo, struktura in znakovni sistem. Vrste znakov in možnosti podajanja estetskega pomena med rekodiranjem. Pomenske ravni likovnega dela. Sintaktika, semantika in pragmatika. Umetnost in komunikacija. Poststrukturalizem. Koncepti dekonstrukcije, medbesedilnosti in medbesedila.

8. Pragmatična estetika.
Razširitev koncepta »estetske izkušnje«. Okoljska estetika in estetika vsakdanjega življenja (A. Berleant, Yu. Saito). Urbana estetika. Kritični koncept »muzejske umetnosti« D. Dewey. Najnovejši trendi v estetiki: neopragmatizem in »somaestetika« (R. Šusterman). Relacijska estetika. Sodelovanje in estetika. Interaktivnost v umetnosti. Vključitev prejemnika (gledalca, poslušalca, bralca) v proces nastajanja umetniškega dela. Interaktivnost v sodobni digitalni umetnosti. Koncept okolja in okoljske izkušnje. Koncept »estetskega polja«. Ekološke teme v estetiki.

9. Empirična estetika.
Eksperimentalne raziskave v psihologiji in estetiki, estetika preprostih oblik. Analiza umetniškega dela z vidika Gestalt psihologije. Kompozicijsko ravnotežje kot prikaz nevropsihološkega ravnovesja. Funkcionalna asimetrija možganov in umetniška ustvarjalnost.

10. Estetizacija znanosti.
Algoritemska estetika. Umetnost in znanost. Tehno-vzvišeno. Interpretacija likovne podobe z naravoslovnimi metodami. Sinergetika in samoorganizacija. Fenomen znanosti in umetnosti. Fraktalna teorija in dinamično ravnotežje. Umetnost kot projekcija znanstvenih interesov dobe (koncept M. Baxendall).

11. Analitična estetika.
Antiesencializem, institucionalna teorija umetnosti. Filozofija konceptualne umetnosti, postkonceptualizem. Filozofija konceptualne umetnosti. Preseganje »umetniškosti« kot glavne estetske značilnosti konceptualne umetnosti. Institucionalna teorija umetnosti in analitična tradicija (A. Danto, J. Dickey). Problem meje umetniškega dela, širitev pojma »umetnost«.

12. Filozofija sodobnega razstavnega oblikovanja.
Transformacija sodobnega muzejskega prostora. Sodelujoči muzej. Koncept »bele kocke«, konceptualni razstavni projekti. Medijska umetnost v muzeju. Virtualni muzej. Eksperimentalna zasnova razstave.