"Ni smrti ali degradacije ruskega jezika": intervju z jezikoslovcem Maximom Krongauzom

Maxim Krongauz je jezikoslovec, doktor filoloških znanosti in profesor na Ruski državni univerzi za humanistične vede in Višji ekonomski šoli. V svojih predavanjih pripoveduje, kako se ruski jezik spreminja, kaj k temu prispeva in zakaj je boj za njegovo »čistost« nesmiseln.

Lifehacker se je pogovarjal z znanstvenikom in ugotovil, zakaj spletna komunikacija prispeva k razvoju nepismenosti, kaj storiti za obogatitev svojega besednjaka in ali bodo filmi pri tem pomagali. Izvedeli smo tudi, kako jezikoslovci razumejo, da je čas, da v slovar dodamo določeno besedo in zakaj se pravila ruskega jezika tako počasi spreminjajo.

O jezikoslovju

- Zakaj ste se odločili za študij jezikov?

Odločil sem se, da ne bom študiral jezikov, ampak bom delal jezikoslovje - torej študij jezika kot univerzalnega mehanizma. Takojšnja spodbuda je bilo zanimanje za materni jezik - ruski. Jezikoslovje je raznolika znanost in njeni predstavniki niso nič manj raznoliki. Na primer, obstajajo jezikoslovci, ki preučujejo teorijo.

Bolj me zanima živi jezik. Zato sem se osredotočil na študij moderne Ruski - zadnja desetletja poskušam razumeti, kako in zakaj se spreminja. In zgodi se precej hitro. Tako je raziskovalni proces postal nekakšna tekma za jezik.

- Kaj se zdaj z jezikom dogaja v svetu?

Z jeziki ali jezikom - to so različna vprašanja. Osredotočil se bom na ruščino. Obstaja več dejavnikov, ki močno vplivajo na to in vodijo k spremembam. Čeprav veliko tega, kar bom navedel, velja tudi za druge velike jezike.

• Socialni dejavnik. Za nas je bila to perestrojka 1985-1991. Želja po absolutni svobodi je takrat privedla do intenzivnih sprememb v jeziku. Domačini jezika so z veseljem kršili vsa pravila, vključno s črkovanjem, podrtimi normami, uporabljali psovke, ljudsko govorico, žargon.
• Tehnološki napredek in pojav novih vrst komuniciranja. Pojav interneta je privedel do nastanka novih komunikacijskih prostorov z komunikacijskimi pogoji brez primere. Tudi izum mobilnega telefona je privedel do oblikovanja novega komunikacijskega prostora. Na primer, formula za slovo "pred klicem" je nastala zahvaljujoč aktivni komunikaciji na mobilnem telefonu. Hkrati se je naš življenjski tempo pospešil, kar je privedlo do stiskanja nekaterih besed. Na primer, v SMS -u pišemo "ATP", ne "hvala". To so očitni in površni primeri, v resnici pa so spremembe globlje.
• Globalizacija, ki se kaže v obliki vpliva angleščine na ruski in druge velike jezike. Vpliva samo na sebe angleščina, vendar nekoliko drugače. Primer bi bil pojav globalne angleščine, poenostavljene različice tega jezika.

O slovarjih in pravilih ruskega jezika

- Kako jezikoslovci razumejo, da je čas, da v slovar dodamo določeno besedo? Ali kaj je treba povedati na ta način in ne drugače?

To je zelo zapleteno vprašanje in v jezikovnih tradicijah - tako v različnih kot znotraj enega - se rešuje na različne načine. Ruska leksikografska tradicija je precej konzervativna.

Pri nas so tradicionalno izhajali slovarji nove besede. Beseda je morala v njih preživeti nekaj časa, preden je prišla v velik slovar ruskega jezika - na primer v razlagi ali črkovanju. To je neke vrste čistilišče. Če se je beseda dobro obnašala - se je aktivno uporabljala, potem bi jo lahko čez nekaj časa (pet ali več let) vključili v običajen slovar literarnega ruskega jezika.

In to spoštovanje tradicije se je v veliki meri ohranilo do danes. Zato ruski slovarji zelo zaostajajo za današnjim govorom. Mnoge besede, ki jih že aktivno uporabljamo, težko pridejo do njih. Po mojem mnenju je to problem. In glede tega sploh nisem konservativen.

Zdaj jezikoslovci aktivno razpravljajo o tem, do katere oblike slovarja bomo prišli v bližnji prihodnosti. Mislim, da internet nam daje možnost ustvarjanja nove vrste vira - hitrostnega slovarja. Vanj bomo lahko snemali nove besede, tudi če se v prihodnje ne bodo uveljavile. Seveda z ustreznimi oznakami: takrat se je pojavilo - od takega in drugačnega časa ga niso našli. Ampak še ni.

- Če nekaterih besed ni v slovarju in jih ljudje uporabljajo, se izkaže, da ne govorijo pravilno?

Obstoječi konservativni trend pripeljete do absurda. Ne verjamem, da govorimo napačno, če uporabimo besedo, ki še ni vstopila v obstoječe slovarje. Na primer, nihče ne krivi ljudi za nepismenost, če izgovorijo besedo "HYIP". Odsotnost številnih novih besed v slovarju govori več o zaostajanju za našo leksikografsko tradicijo.

- Kaj pa stanje z besedo "kava"? Šele pred kratkim ga je bilo mogoče uporabiti v rodu srednjih rodov - in hkrati ne veljati za nepismenega.

To je drugačen problem in ga je treba obravnavati ločeno. "Kava" ni prenehala biti beseda moški. Samo jezikoslovci so prepoznali srednji rod kot celo enak, a sprejemljiv. Manj pravilno, a še vedno v okviru literarne norme. To je povsem pravilna odločitev, saj se "kava" že več kot stoletje uporablja tudi v rodu srednjih let. Enako delajo dobro izobraženi domači govorci.

Seveda smo se v šoli vsi naučili, da je pravilno reči "črna kava", če pa uporabimo "črno", je to velika napaka. Toda v besedilih znanih, cenjenih in seveda pismenih piscev, na primer Konstantina Paustovskega, je tudi "kava" v srednjem rodu. Uporabil ga je avtor, urednik in lektor pa sta to dovolila. Tako je izraz v tem primeru šel skozi celo verigo preverjanj.

S spremembo pravila smo resnično dosegli, da večina govorcev ruskega jezika ni več veljala za nepismene. Nič ni narobe. In če hočem, lahko še naprej uporabljam moški spol.

Zakaj je bila sprememba pravil tako počasna?

V različnih slovarjih se je to zgodilo v različnih obdobjih. Tako so nekateri od njih že dolgo priznali srednji spol za besedo "kava". Toda v letih 2009–2010 so novinarji opazili spremembo slovarja, ki je bil uvrščen na seznam priporočenih. Posledično se je okoli leksema razvil cel škandal.

Odziv kulturnih nosilcev na takšne spremembe je vedno negativen. Ker so vedeli, da je "kava" moška. In to je kulturnega nosilca ločilo od nekulturnega. Toleranca srednji privedlo do tega, da je ta prednost izginila. Ljudje so se počutili prizadete - in to je povzročilo številne spore in šale.

Nekdo je rekel, da ne bodo več pili kave. Drugi so predlagali, da je črna kava slaba (ali slaba), črna pa dobra. Kultivirani domači govorec je konzervativen in noče, da se spremeni. Toda to je neizogibno: včasih se v jeziku zgodijo spremembe. Dodatek kastrata je ravno notranji proces.

V ruščini so besede, ki se končajo na "e", običajno srednjih. In to velja samo za tiste besede, pri katerih je "e" konec. To je po besedah ​​zavrnjenih, na primer, v "morju". In za nepripravljene besede "e" ali "o" ("plašč" ali "kava") ni konec, zato ne bi smeli upoštevati tega pravila.

Sodobnejši primer je "evro", ki se je takoj začel uporabljati v moškem spolu. Verjetno je pod vplivom besede "dolar". Toda postopoma ga je pritegnilo v skupino kastratov. Ker se je "evro", čeprav je bil neuničljiv, končal na "o". In tako se je začelo obnašati kot žeton s takšnim koncem (na primer "okno"). Enako se je zgodilo s "kavo". V navadnem jeziku so ga uporabljali v srednjem veku in včasih celo nagnjen.

O "čistosti" jezika, internetnem slengu in pismenosti

- Kako se počutite do ljudi, ki zagovarjajo določeno "čistost" jezika in protestirajo proti zadolževanju?

V jeziku je vedno boj med konzervativci in inovatorji. Če skočimo dva stoletja nazaj, bomo neizogibno naleteli na spor med slovanofili in zahodnjaki. Pojavilo se bo tudi ime admirala Aleksandra Šiškova, ki je tujim posojilom ponudil ruske možnosti. Ta spor se nadaljuje še danes. In tu ni prav in narobe: vedno je stvar mere in okusa.

V nobenem primeru nisem konservativec. Verjamem, da se je jezik prisiljen spremeniti. Med drugim tudi zato, ker pride do tega veliko zadolževanje. Toda tempo zame kot maternega govorca in ne jezikoslovca tudi ni vedno prijeten in prijeten. Moti me, ko v besedilu naletim na neznane izraze, ki jih je treba iskati ne v slovarjih, ampak na internetu. In v nekaterih situacijah bi raje uporabil ruske besede, preprosto zato, ker so bolj znane.

Vendar smo v veliki meri pozabili, kako razviti ruske primere zadolževanja. In tako imenovani varuhi domačega jezika še vedno izgubljajo boj.

- Kako je pojav interneta vplival na jezike?

To je velika tema, zato bom zajel nekaj osnovnih stvari. Hitrost razširjanja informacij na internetu je zelo velika. To ustvarja posebne pogoje za obstoj besede.

In moda začne igrati veliko vlogo. V jeziku je vedno obstajal, vendar ne v takem obsegu. Danes se lahko beseda dvigne na vrh priljubljenosti in čez nekaj časa (pogosto kratka) popolnoma izgine iz jezika.

Obstajajo pa tudi dolgožive besede. Prej sem navedel primer "HYIP". Skoraj takoj je postal priljubljen, dokler ni izginil in se celo zelo aktivno uporablja.

Najprej je bil povezan z rap kulturo, potem pa je zelo hitro vstopil v skupni prostor in se začel pojavljati v govoru različnih ljudi. In ima vse možnosti, da postane navadna beseda, del Ruski jezik.

Eden izmed zelo pomembnih pojavov v jeziku interneta je tudi pojem "meme". Lahko ga primerjamo s krilatimi besedami in izrazi, ki obstajajo že zelo dolgo. Meme pa se bistveno razlikuje od tradicionalnih fraz: za razliko od njih živi razmeroma kratek čas - teden, mesec. Dobro je, če je leto dni. Hkrati se memi pojavljajo nenehno in to je znak jezika interneta.

Pomembno je razumeti, da ni pomemben rezultat, ampak sam proces njihovega ustvarjanja. To pomeni, da se je sam proces relativno redko začel, njegovi rezultati - besede - pa so živeli dolgo (stoletja ali desetletja). Zdaj pa velja ravno obratno: besede se pozabijo precej hitro, vendar se izumijo skoraj vsak dan.

- Kateri drugi primeri obstajajo? Zdi se, da ste že prej omenili stiskanje besed?

Obstajajo tudi drugi primeri vpliva interneta na jezik. Zahteva hitrost, zato je stiskanje besed precej živahen znak tega. Na primer, pišemo "ATP" namesto "hvala" ali "pozdrav", ne "zdravo".

Še en primer - okrajšave. Zahvaljujoč internetu se je pojavila kratica, ki ruskemu jeziku ni zelo znana. V preteklosti smo v veliki večini skrajšali izraze, osredotočene na samostalnik. Na primer, CSKA je športni klub osrednje vojske. Ključna beseda je "klub".

Zaradi vzpona interneta in vpliva angleškega jezika so se v velikem številu začele pojavljati okrajšave izrazov, ki niso nujno povezani s samostalnikom. To je v angleščini precej standardno. Na primer ASAP (Čim prej) - "čim hitreje."

Nekatere od teh okrajšav so prodrle v ruski jezik. Na primer, "IMHO" (imho - po mojem skromnem mnenju) - "po mojem skromnem mnenju." Pojavile so se tudi ruske okrajšave. Na primer, "syow" - "danes sem izvedel." In v nič letih sem naletel na "ttt"-"pah-pah-pah."

- Zakaj na internetu komuniciramo drugače?

Običajno je pisni govor velika besedila: monologi, romani, članki. Pojav interneta je privedel do tega, da se je začel aktivno uporabljati v pogovorih.

Pisno klepetamo. Zato je bilo treba ta govor oživiti, ker je veliko bolj suh kot ustni. Manjka intonacija, obrazni izraz, kretnje.

Zato se je v internetni komunikaciji pojavilo veliko jezikovne igre, o kateri sem govoril prej. In potem so bili emotikoni - to je še en primer opaznega vpliva interneta na jezik.

- Ali so emotikoni in emojiji že del jezika?

Čustveni simboli (čeprav ne vsi), vsekakor. In emoji v veliko manjši meri. Čeprav so del našega komunikacijskega sistema, so še vedno slike, ne jezikovni znaki. Slednji vključujejo predvsem nasmejan smehljaj in namrščen smehljaj.

Čustveni simboli tekmujejo z ločili, na primer s premikanjem pike. V celoti so vključeni v jezikovni sistem v širšem pomenu besede.

- Ali internet prispeva k razvoju nepismenosti? Zakaj se to dogaja?

Na internetu je zelo velika svoboda in jezikovna igra. To vpliva na ravnanje z besedami, z njihovim grafičnim videzom. V ruščini je to predvsem posledica subkulture padonki, ki je nastala na samem koncu 20. stoletja in se je razširila v 2000 -ih.

Seveda so si ljudje v času perestrojke želeli pridobiti čim več svobode in od vsega, vključno s pravopisnimi pravili. Potem je postalo modno pisati z napakami, vendar ne s kakršnimi koli, ampak s tistimi, ki so za neznane ljudi tudi neznačilne. Namesto "zdravo" na primer uporabite besedo "zdravo".

Doba "jezika barab" je obstajala precej dolgo - približno 10 let. To je vplivalo na toleranco napak. Ker je odstopanje od pravopisnih pravil, priznano na igriv način, odpustno. Zahvaljujoč temu je bilo mogoče premagati sram nepismenosti, ki je obstajal v glavah Sovjetsko ljudi.

Ker je nemogoče v celoti komunicirati na internetu, če se bojite narediti napako. Tako so novice pomagale pri izbiri v korist komunikacije in komunikacije, ne pa pismenosti.

Moda za "jezik barab" je minila, ohranila pa se je svoboda ravnanja s pisnim govorom. In danes vsak piše zaradi lastne pismenosti ali nepismenosti. Če je odgovor na vprašanje precej preprost, potem pismenost pomeni sistem prepovedi in omejitev, internet pa je sprva prostor svobode, ki se preliva v svobodo.

- Jezik gre k preprostosti. Ali se potem lahko takšnim spremembam reče evolucija?

Lahko. Samo z razvojem ne celotnega jezika, ampak njegovega dela. Na primer, pika na koncu sporočila izgine, ker njegova odsotnost ne moti razumevanja. Navsezadnje ga ne izpustimo v vsakem stavku, ampak na koncu kratkega sporočila, ki je že uokvirjeno.

Če upoštevate pravila, morate postaviti točko, če pa tega ne storite, se ne bo zgodilo nič slabega. Sogovornik verjetno ne bo pomislil, da ste nepismeni. Zdaj ga mnogi na splošno dojemajo kot poseben znak, ki izraža resnost ali nezadovoljstvo pisatelja.

Vsekakor so takšne poenostavitve povezane s človekom lenoba. Jezikoslovci temu pravijo načelo ekonomičnosti, a to je v resnici lenoba.

- Ali lahko takšne poenostavitve sčasoma preidejo v poslovno korespondenco, knjige, medijske članke?

Rad bi odgovoril, da ne. To so različna področja. Poslovna korespondenca bi morala biti bolj pisna in slediti ustaljenim pravilom, ne pa modnim trendom. Tega načina ne bi smeli prenesti niti na knjige. Novinar ne bi smel izpustiti bistva.

Kljub temu ima navaden pisni govor določen vpliv na to, kar je zunaj njegove sfere. Toda tukaj ni mogoče nič napovedati. Morda bo ostala jasna meja ali pa bodo nekatere stvari prenehale biti načelne.

Vendar še ne vidim grožnje za navaden pisni jezik. Razen ko berem športna poročila: v njih se pogosto srečujem z nepismenostjo. Razlog je v tem, da je za avtorja bolj pomembno, da hitro napiše novico in bralcu nekaj sporoči, kot da preveri slovar.

- Kako se počutite do ljudi, ki se imenujejo slovničar-nacisti?

Slovnični nacisti ne opozarjajo le na nepismenost in poskušajo izboljšati govor. Uporabljajo ga kot argument v argumentu: če narediš slovnično napako, ne moreš biti prav. Tako sogovornika diskreditirajo.

Vedno se mi je zdelo, da je njihov položaj ranljiv, ker ovirajo komunikacijo. Danes se mi vedenje slovničnega nacista ne zdi več nujna tema za razpravo. V zadnjem času se nanje gleda kot na neke vrste troliki ovirajo komunikacijo.

Zdaj priznamo določeno nepismenost našega sogovornika. Vsak piše zaradi svoje pismenosti in ljudje si lahko o njem ustvarijo svoje mnenje. To pomeni, da je nekatere napake res mogoče obravnavati kot obrekovalne. Vendar je pogosteje položaj osebe še vedno pomembnejši od stopnje njenega poznavanja jezikovnih pravil v tej razpravi.

- Katere napačne predstave vas kot jezikoslovca najbolj motijo?

Noro me moti mit o smrti ruskega jezika. Ker je zanj največja grožnja, ko izgine iz komunikacije, komunikacije. Toda ruski jezik se aktivno uporablja - govorimo in si dopisujemo. Torej ne govorimo o kakršni koli smrti in degradaciji. Seveda morate skrbeti za svoj materni jezik. Ampak tak jok me moti. To je pogosto manipulacija javnega mnenja.

Težava je le na enem področju - v znanosti in znanstvena besedila. Obstajajo težnje, ki so nevarne za jezik. Mnogi znanstveniki pišejo članke v angleščini. To je razumljivo: avtor želi biti seznanjen s svojim delom po vsem svetu. Če pa bodo vsi dobri znanstveniki prešli na angleščino, bomo izgubili terminologijo in s tem tudi ruski jezik na tem področju.

O vljudnosti in razvoju govora

- Kako se lahko tujci med seboj obnašajo nevtralno in spoštljivo?

V ruskem bontonu je vedno veljalo preprosto pravilo: če poznate ime sogovornika (ni pomembno - ime ali ime in patronim), ga uporabite v komunikaciji, sicer ne bo zelo vljudno. Danes je to pravilo delno kršeno.

V ruskem jeziku je ogromno referenc. Aktivno se uporabljajo različne oblike sorodstva, na primer "brat", "sestra", "teta", "stric", "mati". Taksista pogosto imenujejo "šef" ali "poveljnik".

A vse to so neformalni stavki, ki so primerni le, če želimo razdaljo zapreti. In nevtralnega naslova v ruskem jeziku ni. In če ne poznate imena sogovornika, vam sploh ni treba uporabljati kontaktnih obrazcev.

- In kako potem poklicati osebo, na primer v avtobusu?

Uporabite samo besede iz govora bonton - "oprosti", "oprosti." Če želim pritegniti pozornost, ne rečem "monsieur" ali "Frau", ampak "Oprostite, ključe ste spustili." To je dovolj za vljudno komunikacijo.

- Zakaj je običajno, da nekatere ljudi nagovarjamo z vami, druge pa z vami? V mnogih jezikih evropskih držav se druga možnost ne uporablja več. Bo tudi v ruščini tako?

Upam, da ne, ker si ne želim preveč poenostavljati tega sistema. In ko govorite o številnih evropskih državah, nimate prav. Seveda to ni več v angleščini, kot v nekaterih drugih. In obstajajo države, kjer se je obseg uporabe "vi" preprosto zmanjšal. Toda beseda še vedno ni izginila.

Menim, da je takšna demokratizacija popolnoma neobvezna. In mislim, da ni težnje po poenostavitvi tega sistema. Namesto tega je pomemben za angleščino kot svetovni jezik.

Vsestranskost je tam res kritična. V nobenem primeru ne bi smel razmišljati o tem, kako se obrniti na osebo. Drugi jeziki pa lahko ohranijo nekatere nianse, bolj zapletene sisteme in podsisteme.

"Ti" in "ti" sta izredno zanimiv in kompleksen sistem. Njegov opis je pomemben del jezikoslovnega študija jezika. Kot jezikoslovec rad ohranjam kompleksnost. Ker je prevoznik tega vajen, mi ni treba želeti sprememb.

Morda je ta poenostavitev bolj pomembna za mlade, na katere globalizacija bolj vpliva.

- Kako obogatiti svoj besedni zaklad?

Brati.

- Kaj prebrati? Klasika? Ali pa je že zastarel?

Zastarelo, a še vedno uporabno. Če želite obogatiti svoj jezik, morate prebrati vse: sodobne knjige, ne-fikcija, Sovjetska književnost, klasika XIX stoletja.

Seveda, če berete staro literaturo, boste začeli uporabljati besede, ki jih mlajši sogovorniki morda ne poznajo. Imeli pa boste velik besednjak, ki je koristen tudi zato, ker besedišče razkriva bogastvo sveta.

- Ali so lahko filmi z dobrimi dialogi tako koristni za razvoj govora kot knjige?

Filmi z dobrimi dialogi morda niso v pomoč, s slabimi pa ne. Dober dialog je način, kako se pogovarjamo. To je naravni govorjeni jezik in v njem uporabljamo majhen besednjak.

In v "slabih" dialogih se lahko pogosto uporabljajo nenaravne besede, ki se običajno ne izgovarjajo v običajnem govoru. Ampak to je še vedno prefinjen in zahteven način obnove. Preprosto - branje različne literature.

Življenjsko hekanje od Maxim Krongauz

Knjige

Priporočam knjigo moje študentke, resne in zanimive jezikoslovke Irine Fufaeve - »Kako se imenujejo ženske». To delo je posvečeno temi, o kateri se v družbi aktivno razpravlja - feministkinjah, avtor pa prikazuje resnično razumen pogled na to problematiko.

Moj bližnji kolega Alexander Piperski je napisal tudi knjigo »Jezikovna konstrukcija", Za katero je prejel nagrado" Razsvetljenec ". V njem govori o umetnih jezikih in o njihovem izumu. Svetujem tudi.

Priporočam svoje knjige. Najbolj znan med njimi je »Ruski jezik na robu živčnega zloma”, Ki je namenjen prav procesom, o katerih smo z vami razpravljali v tem intervjuju. Njegovo nadaljevanje je bila knjiga, posvečena razvoju jezika na internetu - "Knjiga o samoučenju Albanskega", kjer je Albansky tako slengovsko ime za ruski jezik na internetu.

In že v soavtorstvu s petimi mladimi sodelavci je knjiga »Slovar jezika Internet.ru”, Ki je postal poskus popraviti besede in izraze ruskega jezika, pomembne za internetno komunikacijo. Skupaj z drugimi avtorji smo izdali tudi »Sto jezikov: vesolje besed in pomenov».

Video

Tu sem morda odstopil od jezikovnih tem. Z veseljem gledam intervjuje na YouTubu. Od začetka sem pozorno spremljal Jurij Dudem. Vedno se mi je zdelo, da so njegovi videoposnetki svetli ne le vsebinsko, ampak tudi jezikovno.

Če Dud z mladimi raperji aktivno prisega in uporablja sleng, potem z inteligentnimi in starejšimi govori povsem pravilno rusko. In zelo rad opazujem raznolikost jezika Jurija in njegovih sogovornikov.

Rad gledam tudi intervjuje Irina Shikhman in Elizaveta Osetinskaya. Mislim, da so zelo radovedni, tudi z vidika sodobnega ruskega jezika.