Glavni dogodki v svetovni zgodovini - tečaj je 6300 rubljev. iz Sinhronizacija, trening 7 tednov, Datum 29.11.2023.
Miscellanea / / December 02, 2023
Preučevanje celotne svetovne zgodovine je nemogoča naloga. Vendar pa je mogoče razumeti ključne dogodke, ki so oblikovali sodobno zahodno civilizacijo. Izbrali smo glavne epizode iz preteklosti, ki so spremenile svet in še naprej vplivajo na naše predstave o njem.
Med tečajem bomo razumeli, kako so propadali imperiji in do česa so privedle velike vojne in revolucije. Izvedeli bomo, kako so Velika geografska odkritja vplivala na gospodarstvo Evrope, kakšni sta bili inkvizicija in kuga ter kako sta hladna vojna in Černobil spremenila ZSSR.
14 lekcij, da se potopite v zgodovino
Trajanje posamezne lekcije je 2 uri
Trajanje tečaja 7 tednov
Padec rimskega cesarstva
Predavatelj: Andrej Kartašov
Datum: 26. januar 19:30
"Zgodovina Rima je zgodovina celega sveta," je rekel Napoleon. To velja vsaj za sodobni Zahod. Rim mu je dal poznan koledar in prve časopise na glinenih ploščicah, dobro urejen pravni sistem in latinščino, iz katere se je rodilo na desetine sodobnih jezikov.
Na webinarju bomo ugotavljali, zakaj je močan imperij prenehal obstajati in kako se je končala antika. Analizirajmo, kako je na propad cesarstva vplivalo veliko preseljevanje narodov, boj proti Germanom in vdor Hunov. Ugotovimo, kako se je iz ruševin velike države rodil nov svet.
Zavzetje Konstantinopla
Predavatelj: Andrej Kartašov
Datum: 31. januar 19:30
Bizantinsko cesarstvo je trajalo nekaj več kot tisoč let in postalo ena največjih držav srednjega veka. Tega stanja ni že skoraj 600 let, vendar še vedno preganja raziskovalce. Preučujejo upravno strukturo cesarstva in ugotavljajo, kje se konča zgodovina Rima in začne zgodovina Bizanca. Poskušajo razumeti, kakšna je bila bizantinska nacionalna identiteta in ali so jo imeli prebivalci imperija.
Na webinarju bomo poskušali odgovoriti na ta vprašanja in preučiti glavne dogodke v zgodovini Bizanca. Pogovarjajmo se o bizantinski miselnosti in kulturi, spoznajmo krize, ki so se zgodile v imperiju, in v njih poiščimo razloge za padec Konstantinopla.
Križarske vojne
Predavateljica: Sofia Shirogorova
Datum: 2. februar ob 19.30
Križarske vojne so pogosto povezane z vitezi v oklepih, versko nestrpnostjo in srednjeveško okrutnostjo. Toda za legendami o križarjih se skriva več stoletij zgodovine, polne političnih, verskih in kulturnih paradoksov. Na webinarju bomo poskušali videti širšo sliko in ugotoviti, kdaj se je začel spopad med Vzhodom in Zahodom.
Poglejmo si glavne križarske vojne: zavzetje in izguba Jeruzalema, otroška križarska vojna in zavzetje Konstantinopla. Ugotovimo, kakšen cilj so dejansko zasledovali udeleženci kampanj in kakšno poznavanje Vzhoda je dalo kulturi srednjeveške Evrope. Ugotovimo, kakšna je bila vloga papeža pri organiziranju križarskih vojn in zakaj so jih ljudje podprli.
Velika kuga
Predavatelj: Ivan Zaitsev
Datum: 7. februar ob 19.30
V srednjem veku glavni sovražnik Evropejcev niso bili bojeviti sosedje, temveč epidemije kuge ali "črna smrt". Kuga je opustošila mesta in terorizirala pobožne kristjane. Bolezen je nadzorovala mednarodno trgovino in narekovala pravila življenja v srednjeveškem mestu ter uničevala družine in skupnosti.
Na predavanju bomo govorili o tem, kako je epidemija črne kuge prizadela človeštvo. Ugotovimo, od kod je prišla kuga in kako so se z njo borili. Ugotovimo, kako je katoliška cerkev obravnavala kugo, kako so obsežne epidemije vplivale na kulturo in gospodarsko blaginjo Evrope.
Inkvizicija
Predavatelj: Ivan Zaitsev
Datum: 9. februar ob 19.30
Menihi v oblačilih, temne vlažne ječe, mučenje z vročim železom - podobe, povezane z inkvizicijo, se zdijo srednjeveške. Toda krivoverci so bili preganjani tudi v času renesanse z zmagoslavjem razuma in Leonardovih slik. Na webinarju bomo izvedeli, kako je lov na čarovnice sobival s kultom razsvetljenstva in ugotovili, kateri stereotipi o inkviziciji držijo in kateri ne.
Izvedeli bomo, kako in kje je nastala inkvizicija, kdo je bil zainteresiran za širjenje inkvizicije v Evropi, kakšno je bilo inkvizicijsko sodišče in koga so med sojenjem lahko mučili. Ugotovimo, ali je inkvizicija lovila čarovnice in zakaj je prenehala obstajati.
Reformacija in protireformacija
Predavatelj: Ivan Zaitsev
Datum: 14. februar 19:30
Reformacija je poskušala spremeniti temelje katoliške cerkve in spremenila podobo Evrope. To gibanje je rodilo novo smer v krščanstvu - protestantizem, ki je kritiziral pretirano hrepenenje katoliške cerkve po razkošju in nebrzdano moralo njenih ministrov. Protestantizem je trdo delo razglasil za vreden poklic in ljudi pozval k skromnosti in zadržanosti, kar je za vedno spremenilo način življenja Evropejcev.
Na predavanju bomo govorili o vzrokih reformacije in preučili znamenitih »95 tez« Martina Luthra, v katerih je kritiziral katolicizem. Preučimo regionalne posebnosti reformacije v Angliji, Nemčiji, na Češkem in v drugih državah ter ugotovimo, o čem se protestanti in katoličani prepirajo do danes.
Velika geografska odkritja
Predavatelj: Andrej Kartašov
Datum: 16. februar 19:30
"Evropski čudež" - tako se včasih imenuje obdobje velikih geografskih odkritij. V 15. stoletju je svet postal evropocentričen, vendar so postale tudi predstave Evropejcev o svetu popolnejše. Zahvaljujoč odkritju novih ozemelj in razvoju trgovine so se začele razvijati majhne zahodne države hitreje kot Kitajska in arabske države, Amerika pa se je odprla svetu - polje za družbeno in politično poskusi.
Na webinarju bomo govorili o treh stebrih, na katerih je zrasla doba novega veka: protestantizmu, kapitalizmu in absolutizmu. Spoznali bomo, kako so Velika geografska odkritja spremenila svet in človeško zavest ter kako sta vojaška revolucija in pojav strelnega orožja povezana z nastankom sodobnih držav. Ugotovimo, kako so verske vojne zajele Evropo v 16.–17. stoletju in zakaj se je po tridesetletni vojni pojavil prvi svetovni politični sistem.
Ameriška državljanska vojna
Predavateljica: Sofia Shirogorova
Datum: 21. februar 19:30
Ameriška državljanska vojna 1861–1865 je bila več kot le boj proti suženjstvu. Vojna je postala bojno polje za prihodnjo podobo države. V tem spopadu se je rodila združena ameriška nacija, oblikovale so se pravice držav, enotna vlada in gospodarska struktura države. In to se je zgodilo predvsem po zaslugi legendarnega predsednika Abrahama Lincolna, ki je podpisal znamenito »Emancipacijsko proklamacijo«.
Na predavanju bomo razpravljali o tem, zakaj je državljanska vojna tako pomembna za razumevanje zgodovine ZDA. Ugotovimo, kaj je pravzaprav povzročilo vojno in na kateri točki se je spopad sprevrgel v bitko za odpravo suženjstva. Izvedeli bomo, kakšne sodobne tehnologije so bile tam uporabljene in v čem je ta vojna podobna prvi svetovni vojni.
Francoska revolucija
Predavateljica: Sofia Shirogorova
Datum: 28. februar 19:30
Velika francoska revolucija je pomembna za ves zahodni svet. Leto 1789 je spremenilo evropsko zavest: uveljavilo je ideje svobode in enakosti ter rodilo moderno nacionalno državo. Na webinarju bomo izvedeli, kako se je odvijal eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini in kako je revolucija prešla od idej razsvetljenstva do dobe terorja.
Ugotovimo, zakaj je v Franciji prišlo do takšne revolucije in kaj morate vedeti o njenih ključnih fazah in udeležencih. Ugotovimo, kdo so Girondinci, Jakobinci in Sansculottes in katera politična gibanja so vplivala na dogajanje. Razpravljajmo o tem, kako je revolucija, ki je temeljila na idejah razsvetljenstva, dosegla krvavo dobo terorja.
Napoleonske vojne
Predavatelj: Andrej Kartašov
Datum: 2. marec 19:30
Napoleonske vojne so cela vrsta spopadov v 19. stoletju. Začelo se je z idejo Napoleona Bonaparta, da doseže francosko prevlado v Evropi, končalo pa z obsežno prerazporeditvijo evropskih meja in oblikovanjem novega sistema mednarodnih odnosov. Na webinarju bomo izvedeli, kako so ti dogodki vplivali na evropsko in rusko zgodovino.
Ugotovimo, kako je Napoleon prišel na oblast in kako je spremenil francosko državo. Poglejmo vrsto zavezništev med vojnami in kako je Napoleonov zakonik vplival na civilno pravo po vsem svetu. Pogovorimo se o tem, kako so vojne z Napoleonom oblikovale nacionalne ideje v sovražnih državah in kako je Dunajski kongres določal odnose med evropskimi državami do prve svetovne vojne.
Revolucija leta 1917
Predavatelj: Artjom Golbin
Datum: 07. marec 19:30
1917 je za vedno spremenilo podobo Rusije. V samo nekaj mesecih je država prešla iz monarhije v republiko in hitela v diktaturo proletariata. Večstoletna moč monarhov je padla, družbene ustanove so bile uničene in kot bi mignil so se spremenili temelji družbenega življenja, ki so se zdeli neomajni. Za Rusijo se je, kot je zapisala Anna Akhmatova, začelo »pravo dvajseto stoletje« - obdobje velikih pretresov in krvavih spopadov.
Na webinarju bomo izvedeli, kako je cesar izgubil oblast in postal predmet posmeha ter kako so ženske zrušile kraljevo oblast. Ugotovimo, zakaj začasni vladi ni uspelo končati vojne in obdržati oblasti ter kako so se boljševiki iz obrobne stranke spremenili v glavno gibalo revolucije.
Hladna vojna
Predavateljica: Sofia Shirogorova
Datum: 09. marec 19:30
Hladna vojna ni bila podobna prejšnjim vojnam. Prvič v zgodovini se bojišče med ZSSR in ZDA ni odvijalo v jarkih in barikadah, temveč na straneh časopisov in televizijskih zaslonih. Hladna vojna je po eni strani razklala svet na dva dela in skoraj pripeljala do jedrske vojne. Po drugi strani pa je dalo zagon razvoju znanosti in raziskovanju vesolja, kjer sta tekmovali tudi nasprotni državi.
Na predavanju bomo govorili o oboroževalni tekmi, propagandi in vohunskih igrah. Ugotovili bomo, kdo je bil del kapitalističnega in vzhodnega bloka in kako sta ti državi med vojno sodelovali. Ugotovimo, kako se je skoraj začela tretja svetovna vojna in koga in zakaj lahko imenujemo zmagovalec v hladni vojni.
Černobil
Predavateljica: Sofia Shirogorova
Datum: 14. marec 19:30
Černobilska katastrofa ni le tragičen dogodek, ampak tudi znamenje časa. Katastrofa je bila po svoje neizogibna, pripravljala sta jo že tako oslabljena in pokajoča sovjetska oblast, pa tudi prepričanje svetovne javnosti, da je jedrska energija najvarnejša.
Na predavanju bomo govorili o Černobilu v zgodovinskem kontekstu. Izvedeli bomo, kako so bile strukturirane strukture, v katerih je delovala jedrska energija v ZSSR, kako so se dogodki dejansko razvijali v dneh po katastrofi in kakšne različice dogajanja so ponujali očividci. Ugotovimo, kako je nesreča prispevala k razpadu ZSSR in vplivala na zgodovino, politiko in mednarodne odnose.
Razpad ZSSR
Predavatelj: Artjom Golbin
Datum: 16. marec 19:30
Ni brez razloga, da se razpad ZSSR imenuje največja geopolitična katastrofa dvajsetega stoletja. Ta dogodek je spremenil življenja milijonov ljudi in oblikoval podobo ne le sodobne Rusije, ampak tudi njenih najbližjih sosed v CIS in celo partnerjev na Zahodu. Poleg tega razpad ZSSR ni bil naključen. Pred njo so bile krize, nedomišljene reforme in napake vodstva države.
Na webinarju bomo izvedeli, zakaj je kapitalizem premagal socializem in kako je sovjetska oblast »minirala« državno ustavo. Ugotovimo, zakaj je vodka v ZSSR nenehno dražila in kako je prohibicija pospešila propad države. Poglejmo, kako ZSSR vpliva na naša življenja še danes.