Zakaj biti "dober" in "prijazen" ni isto

Ko opisujemo pozitivne vidike osebe, pogosto uporabljamo besedi "dober" in "prijazen" zamenljivo. Že od zgodnjega otroštva poslušamo, da se moramo obnašati »dobro« in delati »dobra« dela. Vendar ti dve besedi sploh nista sinonima. In še več: ena od teh lastnosti je bolj zaželena, tista, za katero se res splača truditi.

Kaj pomeni biti "dober"

Po mnenju psiholoških strokovnjakov biti »dober« pomeni biti vljuden, se obnašati civilizirano, imeti močne socialne veščine in pokazati odlično poznavanje bontona.

Slovar daje več definicij besede "dobro", vključno z "kot bi moralo biti"; imeti pozitivne moralne lastnosti; precej vreden, spodoben, ugleden.”

Kaj pomeni biti "prijazen"

Po mnenju psihologov biti »prijazen« pomeni biti premišljen, skrben, obziren in hkrati močan, samozavesten in empatičen do drugih.

Strokovnjaki tudi menijo, da prijaznost lahko pomeni dejanje, kakovost ali stanje. Opredelijo ga kot namensko izražanje prijaznosti ali skrbi, ki nam omogoča, da z drugimi ravnamo, kot da imamo med seboj posebno povezavo. Izbira je manifestirati

sočutje in velikodušnost za izpolnjevanje potreb druge osebe.

Po navedbah slovar, »prijazen« je »odziven, pripravljen pomagati ljudem; ni z ničimer diskreditiran; vreden spoštovanja; brezhiben, pošten."

Kakšna je razlika med "dobrim" in "prijaznim"

S psihološkega vidika se zdi, da biti »prijazen« pomeni več kot biti »prijazen«, usmiljen, velikodušen, empatičen in gostoljuben. Koncept prijaznosti vključuje namere in dejanja, ki presegajo zgolj vljudnost ali prijaznost.

Seveda, da bi bili »dobri« in »prijazni«, morate biti razviti socialne spretnosti in prijetnih manir. Vendar pa prijaznost pomeni višjo stopnjo angažiranosti, predanosti in namere, da se vedemo na določene načine. Zato zahteva več truda in časa. Razlika je tudi v tem, da biti »prijazen« pomeni biti proaktiven in osredotočen na skrb za druge, biti »dober« pa pomeni biti reaktiven in osredotočen nase.

Prijaznost presega občutke in udobje. Spodbujati, podpirati in ceniti sebe in druge ljudi je zavestna izbira. Biti "dober" je dober občutek, vendar običajno ne vključuje preživljanja bolečih izkušenj ali žrtvovanja. "Dobro" vedenje na dolgi rok redko naredi veliko razliko. Medtem ko je večina »dobrih« dejanj neprijetnih. Skoraj vedno nekaj stanejo - čas, trud, udobje, ponos, samospoštovanje. Toda te namerne, zavestne žrtve so tiste, ki jih napolnijo s pomenom.

Biti »dober« deloma pomeni ugajati drugim zaradi tega, da bi nam bili všeč. To vedenje je morda prikrito kot prijaznost, vendar je pogosto narekovano sebičen motivov, pa če se tega zavedamo ali ne. "Dober" človek praviloma pričakuje nekaj v zameno za svoja dejanja. Pričakuje hvaležnost, tudi če drugi pomoči ni potreboval ali je ni želel prejeti.

»Dobra« dejanja ne izvirajo iz pristne velikodušnosti, temveč iz človeškega ponosa, prepričanja, da imamo pravico ali privilegij delovati na določen način. Posledično lahko postanemo obrambni, ko nekdo ne sprejme ali ne ceni naše vljudnosti. To je zato, ker »dobre« ljudi žene potreba po odobravanju drugih.

»Dober« človek bo pospravil po zabavi, a le v navzočnosti drugih ljudi, da bi bil videti dober v očeh drugih. V najslabšem primeru nas ta pristop lahko prepriča, da smo čudoviti ljudje, ki delamo plemenite stvari za preostali svet, medtem ko vse delamo predvsem zase.

Na prvi pogled se morda zdijo »dobra« in »prijazna« dejanja podobna. Toda motivi in ​​energija za vsakim od njih so popolnoma različni. Medtem ko se »dobra« oseba lahko zelo potrudi za odobravanje drugih, morda celo komu povzroči škodo, »prijazna« oseba dela velikodušna dejanja, ki temeljijo na ljubezen do sebe.

Poleg tega »prijazna« oseba skrbi zase in ne dopušča grdega ravnanja ali nespoštovanja. Ima jasne osebne meje in zna reči ne. Pravzaprav se včasih skriva resnična prijaznost v zavrnitvi, še posebej, če je v dobro nekoga drugega.

Včasih pokazati sebe kot "prijazno" osebo pomeni razburiti nekoga drugega, na primer nekomu priznati, da se ne počutite vzajemna čustva, ali zaščititi nekoga pred nečim škodljivim, čeprav si nekdo tega zelo želi in se še ne zaveda svoje odvisnosti.

Kaj je bolje biti: "dober" ali "prijazen"

Glede na zgornje razlike se zdi jasno, da je veliko bolje, če si prizadevamo biti »prijazni«. »Dober« človek se preveč trudi ugoditi drugim, zato njegovi iskrenosti ni mogoče zaupati. Vsako priznanje, ki ga prejme, je posledica njegovega "dobrega" obnašanja v družbi, kar pomeni, da ga sploh ne ljubijo zaradi tega, kar je. Zato mu njegova dejanja ne prinašajo prave koristi. Poleg tega je pogosto užaljen in ogorčen nad dejstvom, da se mora nenehno prenaprezati, da bi dobil vsaj malo odobritev.

Vsi smo po naravi »dobri«, saj se človek najprej osredotoči nase. Prijaznost zahteva prizadevanje. In vsi bi si morali prizadevati biti prijazni, da bi spremenili svet neenotnosti, tesnobe in osamljenosti. V času, ko mnogim primanjkuje empatije in topline, lahko prijaznost pomembno pozitivno vpliva na nas same in na ljudi okoli nas.

Ko delamo dobra dela, telo izstopa hormon oksitocin, zaradi katerega čutimo veselje, se povezujemo z drugimi in jim zaupamo. Dobra dela aktivirati centri za nagrajevanje v možganih, povečujejo srečo in zmanjšujejo stres. Prijaznost nas zbliža z drugimi, izboljša razpoloženje in lajša simptome depresije. Ona vzgaja naše Samopodoba in občutek lastne vrednosti. Vse to ni samo prijetno. Brez tega v sodobnem svetu ne morete preživeti.

Vendar nič od tega ne pomeni, da moramo izbirati med »dobrimi« in »prijaznimi«. Nič nam ne preprečuje, da bi razvili obe lastnosti. Razdrobljena družba potrebuje več dobrih in prijaznih ljudi. Zelo hitro postanemo žilavi in ​​celo kruti drug do drugega. Tako bi nam zagotovo koristilo več vljudnosti, srčnosti, solidarnosti in sorodstva.