Ali se splača boriti z nespodobnostmi in ali se bodo feminitivi uveljavili: mnenje filologa Igorja Isaeva

Jezik se nenehno spreminja in otroci pogosto govorijo zelo drugače od svojih staršev. Ta proces se je začel v istem času, ko se je pojavil govor, in se bo nadaljeval, dokler obstaja človeštvo. Filolog Igor Isaev je v intervjuju z Borisom Vedenskim spregovoril o tem, katere spremembe veljajo za normalne in ali se je vredno bati, da bo internet "pokvaril" jezik. Njun pogovor objavljeno na YouTube kanalu "Osnova«, Lifehacker pa je to orisal.

Kako se nove besede pojavijo v jeziku?

Fonetika in slovnica jezika se spreminjata zelo počasi. Besede izgovarjamo na približno enak način kot pred 50 ali 100 leti in gradimo stavke po enakih principih. A besedni zaklad, tudi v desetletju, lahko postane drugačen.

V jeziku se nenehno pojavljajo nove besede in ta proces vedno poteka po istih pravilih. Pojavi se nov koncept, pojav ali stvar. Če se s to novostjo začnemo srečevati ves čas, jo moramo vsekakor nekako poimenovati. Imamo dve poti: sami si izmislimo besedo ali uporabimo ime, ki se že uporablja v drugem jeziku.

Običajno pride ime skupaj s stvarjo: od kod izvira novost - iz istega jezika in njenega imena. So pa tudi izjeme. Na primer, sprva se je v ruščini pojavila beseda "letalo", nato pa jo je nadomestila druga možnost - "letalo". Kasneje pa so se pojavila druga letala – brez motorjev. Spet so zahtevali tujo besedo - "glider", ki je ostala v jeziku.

Nemogoče je zaščititi jezik pred izposojenimi besedami. Pa tudi vsiljevati umetne, izmišljene koncepte. Na primer, "mokri čevlji" namesto besede "galoše" se niso uveljavili v našem besednjaku. Ljudje ga enostavno niso uporabljali. Toda med pojmi, ki jih poznamo, so se nekoč pojavili "svinčnik", "konj" ali "kruh". To so ruske besede že dolgo in ni pomembno, da so nekoč prišel k nam iz drugih jezikov. Jezik je skoraj nemogoče upravljati – je zelo prilagodljiv in stabilen sistem, ki se regulira sam.

Ali lahko televizija in internet bistveno spremenita jezik

No, jezika se ne da regulirati s prepovedmi ali spodbudami. Obstaja pa internet, takojšnji messengerji, televizija. Zdi se, da ne morejo vplivati ​​na naš besedni zaklad.

Izkazalo se je, da res vplivajo na jezik, vendar so nevarnost ali, nasprotno, blagodejni učinki njihovega vpliva močno pretirani.

Če oseba nenehno gleda televizijo, potem seveda sliši, kako govorijo liki na zaslonu. Ampak ne govori z njimi. Tu ni dialoga, samo monolog. Zato gledalec še naprej govori, kot je običajno v njegovem okolju. In vsaka regija ima svoje narečne besede, ki so lahko obiskovalcem nerazumljive.

Iz roda v rod se prenašajo intonacija, načini izgovorjave samoglasnikov in soglasnikov, stabilne govorne konstrukcije. Nezavedno posnemamo tiste, s katerimi komuniciramo – in to zagotovo ni TV ali YouTube.

Zdaj oh glasniki. Tiste, kjer lahko začnete stavke z malo črko, pozabite na ločila, komunicirate z nedokončanimi frazami in stavki. Zdi se, da je to groza za jezikoslovce: v instant messengerjih se ne upoštevajo vsa jezikovna pravila.

Toda v resnici se ne zgodi nič slabega. Messenger je analog ustne komunikacije. Gre za neformalen pogovor, v katerem se ni treba striktno držati pravil sintakse in ločil. Pri normalni komunikaciji lahko ne zaključimo stavka, ga prekinemo ali celo skomignemo z rameni namesto besed. In to ne vpliva na knjižni ruski jezik. Na enak način nanj ne vpliva dopisovanje v hitrih sporočilih.

Kako zdraviti mat in ali se ga znebiti

V družbi različni ljudje različno obravnavajo preklinjanje. Za nekatere je to strogi tabu, drugi pa ga uporabljajo skoraj vsak dan. Jezikoslovci jemljejo kletvice mirno. Zaznavajo kletvice samo kot del besedišča. In tako je bilo od nekdaj – vemo na primer, da so v eni izmed izdaj Dahlovega slovarja na začetku 20. stoletja vključili del z žaljivim besediščem. Vendar ga ni bilo mogoče uporabiti povsod - na primer ponuditi srednješolcem v razredu. Takšni slovarji danes obstajajo, vendar jih zagotovo ni v šolah.

To je v redu. Zapomniti si morate le, da obstajajo različni deli besedišča. Vključno s tistimi besedami, iz katerih ni mogoče uporabiti vedno in povsod. Sem sodi na primer znanstveni besednjak. Nemogoče je govoriti doma z družino v istem jeziku, kot predavaš na univerzi.

Uporaba različnih besed in besednih zvez je urejena z etičnimi in estetskimi pravili, ki jih priznava družba. Ni običajno, da široko uporabljamo besede, ki se nanašajo na proces razmnoževanja. Dojemajo se kot svete – tiste, ki jih ni mogoče izgovoriti na glas. Krščanske norme so na splošno omejevale manifestacije telesnosti.

In nekoč, v času poganstva, so ljudje povsem drugače obravnavali vse, kar je bilo povezano z rojstvom novega življenja. In tudi leksikon je bil takrat drugačen.

O tem, kateri govorni obrati postanejo običajni in kateri od njih ne bi smeli biti uporabljeni, odloča le družba. Morda bo prišel čas, ko bodo kletvice postale navada. Ali pa tudi ne – vsi ti pojmi bodo ostali sveti. Tu je nesmiselno napovedovati. Tako kot posebej za boj z mat.

Ali se bodo feminitivi uveljavili v sodobnem jeziku

Tu sploh ni problema: feminitivi so vedno obstajali v ruskem govoru. Torej, za naš jezikovni sistem je to normalno. Obstaja samo eno vprašanje - o razširitvi obsega njihove uporabe. A tudi o tem ne odločajo jezikoslovci.

Če se družbena situacija spremeni, potem obstaja potreba po novih oblikah znanih besed. Takšna zahteva se je pojavila v družbi - in postaja norma, na primer reči "novinar" in "novinar". To je razmeroma nov feminitiv, vendar se zdi že znan. Morda se bo beseda "direktor" in druge podobne oblike uveljavile. Ali pa tudi ne - natančneje bodo povedali le sociologi.