"Gnila podlaga za epsko fantazijo": kaj kritiki pišejo o seriji "Dragon's House"
Miscellanea / / August 19, 2022
Z odlično režijo in snemanjem ter dobro izdelanim scenarijem, ki združuje politične intrige z družinsko dramo in impresivnimi slehernimi preobrati, in odlična igra znanih igralcev in dobro izbranih novincev, se je serija izkazala za dovolj temeljito in razburljivo, da bo z nami še veliko letni časi.
Zmajeva hiša je zelo podobna Igri prestolov. In dokazuje, da formula Igre prestolov še vedno deluje. Gledanje britanskih igralcev, kako z mirnim glasom razpravljajo o političnih vprašanjih v umetelno opremljenih sobah, je lahko še vedno vznemirljivo. Tudi kljub občutku, da je vse nekako preveč varno in preveč domače.
Če se ustvarjalci lahko uprejo skušnjavi, da bi živeli v skladu z Igro prestolov, bi to lahko pomenilo dober spin-off - kot je Better Call Saul za Breaking Bad. Zaenkrat je vse videti ambiciozno, vizualno privlačno in zanimivo.
Nič iz prvih epizod ne kaže, da je pred nami potencialna mojstrovina. Obstajajo strukturne napake in odkrito sekundarni elementi ter zvoneča praznina v trenutkih, ko bi gledalec moral resonirati z likom.
Ustvarjalci so delali preveč previdno. Med poskusi prikaza grozot, ki se dogajajo na obrobju civilizacije, in elegantno glasbo Ramina Djawadija se skriva pretirano goreča želja po pariranju z izvirno serijo. In vizualno bi lahko bilo bolje. Ampak na splošno je še vedno dobro.
Zdi se, da je ustvarjalce najbolj zanimal servis oboževalcev. Serija ponuja več zmajev, krvi, nepričakovanih umorov in drage zgodovinske uprizoritve. Toda ustvarjanje prizorov, v katerih bodo liki zveneli verodostojno, je stopilo v ozadje.
Režiser Miguel Sapochnik in skladatelj Ramin Djawadi sta lahko poskrbela, da bo nova serija izgledala kot "Igra prestoli« na zunaj, znotraj pa je prazna in krhka kot ponosno zgrajeno kraljestvo Viserys. To je pokvarjena podlaga za epsko fantazijo.